Kandidati za varuha: med njimi pravniki, (bivši) politiki, upokojenci, brezposelni ...

Iz največje opozicijske stranke SDS so sporočili, da je vodja njihove poslanske skupine Jelka Godec predsednico republike Natašo Pirc Musar obvestila, da se predstavniki SDS nadaljnjih posvetovanj o odprtih kadrovskih zadevah ne bodo udeleževali. Ob tem so dodali, da so že konec oktobra na sestanku predsednikov parlamentarnih strank pri Pirc Musar izpostavili, da bi bilo "skrajno nehigienično hiteti z imenovanji zdaj, ko smo že skoraj v predvolilnem času". V SDS si želijo predvsem, da v tem mandatu ne bi prišlo do imenovanja treh novih ustavnih sodnikov.

Kot je znano, pa ostaja še vedno odprto tudi vprašanje, kdo bo zasedel mesto guvernerja Banke Slovenije, ki je izpraznjeno že skoraj leto dni. Na ponovljen razpis predsednice republike se lahko kandidati prijavijo še do 8. decembra.

Od februarja je nezaseden tudi položaj varuha človekovih pravic. Predsednica republike je na to mesto predlagala aktualno namestnico varuha Dijano Možina Zupanc, ki pa ji ni uspelo priti čez državnozborsko sito. Za imenovanje varuha človekovih pravic je namreč potrebnih 60 poslanskih glasov in zgolj podpora koalicijskih poslancev za postavitev Možine Zupanc ni zadoščala. Zadnjemu možnemu kandidatu, ki ga je Nataša Pirc Musar predstavila poslanskim skupinam, Marku Starmanu, pa je koalicija podporo odtegnila že ob seznanitvi z njegovo pripravljenostjo, da kandidira za varuha.

Predsednica republike se je zato konec oktobra odločila, da razpis za varuha človekovih pravic ponovi. Iz njenega urada so pretekli teden sporočili, da so do roka prejeli 14 prijav in da bodo po pregledu vseh kandidatur v najkrajšem možnem času opravili pogovore s prijavljenimi kandidati. Nato se bo Pirc Musar sestala z vodji poslanskih skupin, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti.

Pisana množica kandidatov

Po informacijah N1 so sicer poleg 14 kandidatur za varuha, ki so prispele v roku, naknadno na Erjavčevi prejeli še dve kandidaturi. Gre za pisano množico kandidatov: od nekaterih bolj znanih do širši javnosti povsem neznanih imen, od pravnikov, direktorjev in (nekdanjih) politikov do varnostnika, upokojencev in brezposelnih.

Za položaj se poteguje Tina Brecelj, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, trenutno pa svetovalka predsednika vrhovnega sodišča ter vodja službe za razvoj sodne uprave in službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču. Njeno kandidaturo za varuhinjo človekovih pravic po naših informacijah predlagajo nekateri predsedniki in podpredsedniki okrožnih sodišč, pa tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Prav tako je med prijavljenimi Simona Drenik Bavdek, ki je trenutno pri varuhu človekovih pravic pomočnica vodje centra za človekove pravice. Predlagal jo je Ernest Petrič, med podporniki njene kandidature pa sta tudi Alenka Šelih in Vlasta Nussdorfer. Drenik je širši javnosti ostala v spominu kot nekdanja agentka Slovenije v arbitraži o meji s Hrvaško. A je njeno karierno pot obremenila prisluškovalna afera. Hrvaški mediji so namreč leta 2015 objavili posnetke tajno posnetega telefonskega pogovora med njo in slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem.

Prijavil se je tudi nekdanji dolgoletni poslanec SDS in SLS Franc Pukšič, ki je v preteklosti zasedal tudi položaj državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu in bil župan občine Destrnik. Zadnje dve leti je Pukšič upokojenec.

Med bolj poznanimi imeni je še Jasmina Opec Vöröš, nekdanja podpredsednica SLS in poslanka. Na zaupanje je bila zaposlena kot svetovalka takratne ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, trenutno pa je zaposlena v uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Je tudi državna svetnica. Kot kandidatko za varuhinjo človekovih pravic sta jo predlagala poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath in Felice Ziza.

Na seznamu kandidatov je tudi odvetnik Boštjan Penko. Predlagateljev njegove kandidature je več: Mirjam Škrk, Matevž Krivic, Blaž Kovačič Mlinar … Penko je v preteklosti vodil vladni urad za boj proti korupciji in sodeloval pri postavljanju temeljev sedanje komisije za preprečevanje korupcije.

Za mesto varuha človekovih pravic se prav tako potegujejo sodnica na delovnem in socialnem sodišču Marjanca Černač, Franc Derganc, direktor podjetja Taxin, ki se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem, odvetnik Aleš Melihen, vodja diplomatske akademije na zunanjem ministrstvu Andraž Zidar, Stefán Koren iz urada generalne sekretarke državnega zbora ...

Po izteku roka sta kandidaturo oddala še dva kandidata, med njimi Ibrahim Nouhoum, ki ga je pred več kot 45 leti iz Malija v nekdanjo Jugoslavijo pripeljal študij gozdarstva. Nouhoum je trenutno zaposlen kot varnostnik, pred dobrimi desetimi leti je kandidiral na listi takratne Združene Levice, na lanskih evropskih volitvah pa na listi Vesne – zelene stranke.